Ciper, Ciper

Ciper, Ciper

Ciper Ciper

Ciper je otoška država na vzhodnem Sredozemlju. Je tretji največji in tretji najbolj poseljen otok v Sredozemlju, ki se nahaja južno od Turčije; zahodno od Sirije in Libanona; severno od Egipta, Izraela in jugovzhodno od Grčije. Najzgodnejša znana človeška dejavnost na otoku sega v približno 10. tisočletje pr. n. št. Arheološke najdbe iz tega obdobja vključujejo dobro ohranjeno neolitsko vas Khirokitia, Ciper pa je dom nekaterih najstarejših vodnjakov na svetu. Ciper so v dveh valovih v 2. tisočletju pr. n. št. naselili Mikenčani. Kot strateška lokacija na Bližnjem vzhodu je bil kasneje zaseden s strani več velikih sil, vključno z imperiji Asircev, Egipčanov in Perzijcev, od katerih je otok leta 333 pr. n. št. zasedel Aleksander Veliki. Nadaljnjo vladavino Ptolemejskega Egipta, klasičnega in vzhodnega rimskega cesarstva, arabskih kalifatov za kratek čas, francoske dinastije Lusignan in Benečanov, je sledilo več kot tri stoletja otomanske vladavine med letoma 1571 in 1878 (de jure do leta 1914). Ciper je bil na podlagi Ciprske konvencije leta 1878 postavljen pod upravo Združenega kraljestva in je bil formalno priključen Združenemu kraljestvu leta 1914. Čeprav so turški Ciprčani predstavljali 18% prebivalstva, je delitev Cipra in ustvarjanje turške države na severu postala politika turških ciprskih voditeljev in Turčije v 1950-ih. Turški voditelji so za nekaj časa zagovarjali priključitev Cipra k Turčiji, saj so ga šteli za "podaljšek Anatolije"; medtem ko je od 19. stoletja večinsko grško ciprsko prebivalstvo in njegova pravoslavna cerkev zasledovala združitev z Grčijo, kar je postalo grška nacionalna politika v 1950-ih. Po nacionalističnem nasilju v 1950-ih je bil Ciper leta 1960 priznan kot neodvisna država. Kriza leta 1963–64 je prinesla nadaljnje medetnično nasilje med grškimi Ciprčani in turškimi Ciprčani, kar je več kot 25.000 turških Ciprčanov razselilo v enklave in privedlo do konca turške ciprske zastopanosti v republiki. 15. julija 1974 je bil izveden državni udar s strani grških ciprskih nacionalistov in elementov grške vojaške hunte v poskusu enosisa, priključitve Cipra k Grčiji. To dejanje je sprožilo turško invazijo na Ciper 20. julija, ki je vodila do zasedbe današnjega ozemlja Severnega Cipra v naslednjem mesecu, po tem, ko je prekinitev ognja propadla, in razselitve več kot 150.000 grških Ciprčanov in 50.000 turških Ciprčanov. Ločena turška ciprska država na severu je bila enostransko razglašena leta 1983; poteza je bila široko obsojena s strani mednarodne skupnosti, s Turčijo kot edino, ki je priznala novo državo. Ti dogodki in posledična politična situacija so predmet stalnega spora. Republika Ciper ima de jure suverenost nad celotnim otokom, vključno z njegovimi teritorialnimi vodami in izključno ekonomsko cono, z izjemo suverenih baznih območij Akrotiri in Dhekelia, ki ostajajo pod nadzorom Združenega kraljestva v skladu z londonskimi in züriškimi sporazumi. Vendar je Republika Ciper de facto razdeljena na dva glavna dela: območje pod učinkovitim nadzorom Republike, ki se nahaja na jugu in zahodu in obsega približno 59% površine otoka, in sever, ki ga upravlja samooklicana Turška republika Severni Ciper, ki pokriva približno 36% površine otoka. Dodatnih skoraj 4% površine otoka pokriva območje UN pufer cone. Mednarodna skupnost šteje severni del otoka za ozemlje Republike Ciper, ki ga zasedajo turške sile.[h] Okupacija je po mednarodnem pravu obravnavana kot nezakonita in pomeni nezakonito okupacijo ozemlja EU, odkar je Ciper postal član Evropske unije. Ciper je glavna turistična destinacija v Sredozemlju. Z naprednim gospodarstvom z visokim dohodkom in zelo visokim indeksom človeškega razvoja je Republika Ciper članica Commonwealtha od leta 1961 in je bila ustanovna članica Gibanja neuvrščenih, dokler ni 1. maja 2004 pristopila k Evropski uniji. 1. januarja 2008 je Republika Ciper pristopila k evroobmočju.
Priporočeno letališče
Larnaca (LCA)
Bližnje destinacije
  • Limassol a 39,50 km
  • Larnaca a 43,09 km
  • Nicosia (Lefkosia) a 19,73 km